Xlovenia

Xlovenia
(SL) Republika Slovenija (SL) Slovenija (FR) la République de Slovénie
Zdravljica
Dati aministradivi
Nome conpleto	Republica Xlovena
Nome ufisiałe	(SL) Republika Slovenija
Łéngue ufisiałi	Xloveno
Cavedałe	Lubiana
Pułìtega
Cao de Stato	Presidente
Cao de Goerno	Janez Janša Primo ministro
Indipendensa	25 giugno 1991 da la Jugoslavia
Entrada inte el ONU	22 majo 1992
Entrada inte ła UE	1 majo 2004
Superfise Totale	20 273km²
% de łe àcue	0,6
Popołasion
Viventi	2 066 880 (1º de xenaro 2018)
Taso de fertiłità	1,55 (2014)
Xiografia
Continente	Europa
Confini	Itałia Austria Croàsia Ongarìa
Fuxo orario	UTC+1
Economia
Valuta	euro
PIL (nomenałe)	48 769 655 479,24 (2017)
PIL pro capite (nomenałe)	23 601 (2017)
PIL (PPA)	75 190 619 690 (2017)
ISU	0,88 (2014)
Vàrie
Còdaxi ISO 3166	SI, SVN, 705
TLD	.si, .eu
Prefiso tełefònego	+386
Sigla targa automobiłìstega	SLO
Festa nasionałe	25 giugno
Carte interative
Sito istitusionałe

Ła Xlovenia, ufisialmente Repùblega Xlovena (Republika Slovenija en slovén) el xe no Stato deła Eoropa meridional .
Ła confina co ł'Itałia a ovest, co ł'Austria a nord, co ł'Ongaria a est, co ła Croasia a sud.

Xiografìa fìxega

El monte Tricorno

Ła Xlovenia ła ga na superfisie de 20 273 km².

Ła xe situada inte l'Eoropa çentral, intra łe Alpe e ła penìxoła balcànega.
Ła xe bagnada a ovest da eł Mar Adriatico (Golfo de Trieste).

Idrografìa

La Drava a Maribor

I cuatro prinsipałi fiumi del paéxe i xe:

• l'Ixónso (Soča), che el nase inte łe Alpe Jułie e el sfóxa inte'l Mar Adriatico in teritorio tałian
• ła Sava, che el nace anca eła inte łe Alpe Jułie e el traversa ła Slovenia per dopo confluir inte'l Danubio in Servia
• ła Drava, che ła vien da l'Àustria e ła xe un afluénte del Danubio
• ła Mura, che ła vien anca eła da l'Àustria e ła xe un tributario de ła Drava

Part del confin co ła Croasia el xe invése segnà dal fiume Culpa (Kolpa).

El łago pi grando el xe qûeło-ła de Cerknica (Cerkniško jezero) che el pol rivar a 38 km², sto basin el ga ła caraterìstica di inpenirse e svodarse periodicamente a causa de ła prexénsa de fiumi càrsisi e inghiotitoi inte ła tera sotostante; no'l riva mai a profondità superiori ai 3 m.
El secondo łago pi estéxo el xe qûeło łà de Bohinj (Bohinjsko jezero), ai piè del Tricorno, co na superfisie de 328 ha.
Altro łago da segnar, seben che de cee dimension, el xe el łago de Bled (Blejsko jezero). El ga na superfisie de pena 1,45 km² e el pol rivar a na profondità de 30 m.

Clima

El clima el xe submediteràneo su ła costa, alpin su łe montagne e continental co istà sìa miti che calde e fredi inverni sui altopiani e inte łe vałe a est.
Łe tenperadure medie łe xe de -2 °C in xenaro e de 21 °C in lujo.
Łe prezipitasion ordinarie łe xe de 800 miłìmetri inte'l sud-est, 1 000 par ła costa, 1 400 miłìmetri inte ła Slovenia sentral e fin a 3 500 inte ła Alpe.

Istorìa

El xè stà par aprecio tenpo on popoło sensa stado e 'l ga fato parte de l'Austria Ongaria fino al 1919. Ła xe una de łe ex-repùblica jugoslave.
Ła ga dihiarà ła independensa intel 1991.

Giografia połitega

Divixion aministrative

Ła Slovenia ła xe divixa in 212 comuni (občine), de i cuałi 11 i ga el status de sità (mestne občine), indicai inte ła łista co el graseto.

Comuni de ła Slovenia

Ajdovšcina Ancarano/Ankaran Apače Beltinci Benedikt Bistrica ob Sotli Bled Bloke Bohinj Borovnica Braslovce Brezovica Brežice Kanal ob Soči Cankova Capodistria/Koper Caporeto Celje Cerklje na Gorenjskem Cerkno Cerkvenjak Cerknica Cirkulane Colio Komen Črenšovci Črna na Koroškem Črnomelj Destrnik Divača Dobje Dobrepolje Dobrna Dobrova-Polhov Gradec Dobrovnik/Dobrónak Dol pri Ljubljani Dolenjske Toplice Domžale Dornava Dravograd Duplek Hrpelje-Kozina Gorenja vas-Poljane Gorišnica Gorje Gornja Radgona Gornji Grad Gornji Petrovci Grad Grosuplje Hajdina Hoče-Slivnica Hodoš/Hodos Horjul Hrastnik Idrija Ig Isola/Izola Ivančna Gorica Jesenice Jezersko Juršinci Kamnik Kidričevo Kobilje Kočevje Komenda Kostanjevica na Krki Kostel Kozje Kranj

Kranjska Gora Križevci Krško Kungota Kuzma Laško Lenart Lendava/Lendva Litija Ljubno Ljutomer Log-Dragomer Logatec Loška Dolina Loški Potok Lovrenc na Pohorju Lubiana Luče Lukovica Majšperk Makole Marburgo Markovci Medvode Mengeš Miren-Kostanjevica Metlika Mežica Miklavž na Dravskem polju Mirna Mirna Peč Mislinja Mokronog-Trebelno Moravče Moravske Toplice Mozirje Murska Sobota Muta Naklo Nazarje Nova Gorica Novo Mesto Odranci Oplotnica Ormož Osilnica Pesnica Piràn Bovec Podčetrtek Podlehnik Podvelka Poljčane Polzela Postojna Prebold Preddvor Prevalje Ptuj Puconci Rače-Fram Radece Radenci Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Razkrižje Rečica ob Savinji Renče-Vogrsko Ribnica Ribnica na Pohorju

Rogaška Slatina Rogašovci Rogatec Ruše Pivka Šempeter-Vrtojba Selnica ob Dravi Semič Sexana Sevnica Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Sodražica Solcava Središče ob Dravi Starše Straža Sveta Ana Sveta Trojica v Slovenskih goricah Sveti Andraž v Slovenskih goricah Sveti Jurij ob Ščavnici Sveti Jurij v Slovenskih goricah Sveti Tomaž Šalovci Šencur Šentilj Šentjernej Šentjur Šentrupert Škocjan Škofja Loka Škofljica Šmarje pri Jelšah Šmarješke Toplice Šmartno ob Paki Šmartno pri Litiji Šoštanj Štore Tabor Tišina Tolmìn Trbovlje Trebnje Trnovska vas Trzin Tržič Turnišče Velenje Velika Polana Velike Lašče Veržej Videm Ilirska Bistrica Vipava Vitanje Vodice Vojnik Vransko Vrhnika Vuzenica Zagorje ob Savi Zavrč Zreče Žalec Železniki Žetale Žiri Žirovnica Žužemberk

Region statisteghe

Par savèrghene de pì, vardarse ła voxe Region statisteghe de la Slovenia.

Cavedal e altre sità

Su cavedal xe Łubiana.

Demografia

En Slovenia ghe xe n'importanta presensa tałiana neła parte istriana e ongarexe a est.
Ghe xe anca na creçienta imigrasion serba e bosniaca.

Łengue

Ła łengua ufisial ła xe el xloveno.
A livèl locale ła xe coufisial l'italian in tri comuni litoranei e l'ungherese in tri comuni del Prekmurje.

Economia

Ła moneta xe ł'eoro e fino ał 1° de genaro 2007 xera eł tałero.

Cultura

Se festegia el 25 de giugno, dichiarasion de indipendensa.

Linganbi foresti

• (Łéngua slovena) Sito ufisałe, so gov.si.
• (Łéngua inglexe) Sito ufisałe, so gov.si.
• Sito ufisałe, so gov.si.
• Xlovenia, in Disionàrio de istòria, Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 2010.
• (IT, DE, FR) Xlovenia, so hls-dhs-dss.ch, Disionàrio stòrego de ła Svìsara.
• (EN) Xlovenia, so Ençiclopedia Britannica, Encyclopædia Britannica, Inc.

• (SL) sito de el Governo.