Salta al contegnùo

Alfabeto grego

Pending
Da Wikipedia, l'ençiclopedia libara.

L'alfabeto grego el xe un sistema de scritura conposto da 24 letare (7 vocali e 17 consonanti) e risale al IX secolo a.C.; deriva da l'alfabeto feniso, nel quale a ogni segno xera asocià un solo sono. A loro volta i stesi segni de l'alfabeto feniso i derivaria da na senplificasion de certi xeroglifeghi egizi i quali, pal prinsipio de l'acrofonia, i ga perduo el so significato inisiale, asando a ogni segno solo el valore fonètego.[1]

Létare clàseghe

[canbia | canbia el còdaxe]
Létara Tras. Nome Valore fonetego Val. num. Letara ebraica corisp. Entità HTML
Grego Trascrision tradisionale Trascrizion IPA del nome
clàsego bizantin moderno clàsego bizantina e moderna clàsego moderno
Α α a ἄλφα άλφαalpha (o alfa)[ˈalpʰa] [ˈalfa] [a] o [aː][a] 1א 'alephΑ α
Β β b βῆτα βήταbeta [ˈbɛːta] [ˈvita][b][v]2ב beth Β β
Γ γ g γάμμα γάμαgamma [ˈɡamma] [ˈɣama][ɡ], [ŋ] davanti a consonante velare [j] prima di [ɛ] o [i]; altrimenti [ɣ] 3ג gimelΓ γ
Δ δ d δέλτα delta [ˈdelta] [ˈðɛlta][d] [ð]4ד daletΔ δ
Ε ε e εἶἒ ψιλόν, ἔψιλονέψιλον epsilon[eː] [ˈɛpsilɔn][e][ɛ] 5ה heΕ ε
Ζ ζ z ζῆτα ζήτα zeta[n 1][ˈzdɛːta, ˈʣɛːta] [ˈzita]in origine [zd], poi [dz] e in seguito [z] [z]7ז zajinΖ ζ
Η η ē (nota: quantità longa) ἦτα ήταeta [ˈɛːta] [ˈita][ɛː][i]8ח heth Η η
Θ θ th θῆτα θήτα theta (o teta)[ˈtʰɛːta] [ˈθita][tʰ], poi [θ] [θ]9ט tethΘ θ
Ι ι i ἰῶτα γιώτα, ιώτα iota [iˈɔːta][ˈjɔta] [i] o [iː] [i], [j]10י jodh Ι ι
Κ κ k (o c) κάππα κάπα kappa[n 1] (o cappa) [ˈkappa] [ˈkapa] [k] 20ך כ kaphΚ κ
Λ λ l λάβδαλάμβδαλάμδα lambda[ˈlabda] [ˈlamða] [l] 30ל lamedΛ λ
Μ μ m μῦ μι, μυmi (o my, mu) [myː][mi] [m], [ɱ] davanti a consonante fricativa labiodentale 40ם מ memΜ μ
Ν ν n νῦ νι, νυni (o ny, nu) [nyː] [ni] [n] 50ן נ nun Ν ν
Ξ ξ x ξεῖξῖξι xi[kseː][ksi] [ks] 60ס samekhΞ ξ
Ο ο o οὖὂ μικρόν, ὄμικρονόμικρον, όμικρο omicron (o omikron)[oː] [ˈɔmikrɔn, ˈɔmikrɔ][o][ɔ] 70ע `ajinΟ ο
Π π p πεῖπῖπι pi[n 1][peː][pi] [p] 80ף פ peΠ π
Ρ ρ r ῥῶ ρο, ρωrho (o ro) [r̥ɔː][rɔ][r] ([r̥] iniziale) [r]100ר reš Ρ ρ
Σ σ s σῖγμα σίγμα sigma[ˈsiːɡma] [ˈsiɣma] [s] 200ש šin Σ σ
ς s sigma (finale) ς
Τ τ t ταῦ ταυtau [tau][taf] [t]300ת tav Τ τ
Υ υ y ὖ ψιλόν, ὕψιλονύψιλον, ύψιλο upsilon (o hupsilon, hypsilon, ipsilon[n 1])[hyː] [ˈipsilɔn, ˈipsilɔ][y] o [yː] ([hyː] o [hy] iniziale)[i] 400ו vavΥ υ
Φ φ ph (o f) φεῖφῖφι phi (o fi)[pʰeː][fi] [pʰ], poi [f][f]500 origine incerta, vedere articolo Φ φ
Χ χ kh (o ch) χεῖχῖχι khi (o chi)[kʰeː] [çi][kʰ], poi [x][ç] prima di [ɛ] o [i]; altrimenti [x]600Χ χ
Ψ ψ ps ψεῖψῖψι psi[pseː][psi] [ps] 700Ψ ψ
Ω ω ō (quantità longa) ὦ μέγαωμέγα omega[ɔː][ɔˈmɛɣa] [ɔː][ɔ]800ע `ajinΩ ω
  1. 1 2 3 4 Poiché i nomi di queste lettere sono omofoni dei nomi italiani di altrettante lettere dell'alfabeto latino (K, P, Y, Z), il loro nome è spesso seguito dall'aggettivo "greco", specie quando le lettere sono usate in ambito extralinguistico (formule matematiche, ecc.).
  1. omniglot.com, https://www.omniglot.com/writing/phoenician.htm.
Traesto fora da Wikipèdia - L'ençiclopedia łìbara e cołaboradiva in łéngua Vèneta "https://vec.wikipedia.org/w/index.php?title=Alfabeto_grego&oldid=1224026"